Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.